V letu 2022 je stopil v veljavo nov Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, v nadaljevanju ZVO-2), ki je na področje nadzora odvrženih ali puščenih odpadkov v okolju prinesel nekaj sprememb. Poglavje o odpadkih je na novo celovito urejeno, in sicer ravnanje z odpadki, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja z odpadki, pogoji ter merila za prenehanje statusa odpadka in ureditev sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ena izmed sprememb zakona je tudi, da občinski inšpektor odredi odstranitev vseh vrst odpadkov iz zemljišč v lasti občine, pri čemer osebe, ki je odpadke odvrgla ali pustila, ni bilo mogoče ugotoviti ali ta ne obstaja, izvajalcu javne službe. Novost zakona pa je tudi ta, da iz direktiv Evropskega parlamenta v slovensko zakonodajo uvaja izraz »smetenje«.
Smetenje po ZVO-2 pomeni onesnaževanje kopnega in vodnega okolja, ki je posledica odmetavanja posamičnih manjših kosov odpadkov na javne površine in površine v zasebni lasti, kjer je omogočen prost dostop ali gibanje prebivalstva, ali v površinske vode (morje, reke, jezera), ali je posledica neustreznih načinov obdelave odpadkov. Smetenje je torej tudi odmetavanje odpadkov (pločevinke, plastenke, cigaretni ogorki,...) iz vozila na ali izven ceste ali na druge javne površine in podobno, kar je do sedaj že urejal tudi 5. člen Zakon o pravilih cestnega prometa. Ta namreč določa, da je iz vozila prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari, za kršitelja pa je zagrožena tudi globa v višini 80 eur.
Poudariti je potrebno, da »odmetavanja odpadkov« ne gre enačiti ne z »odlaganjem odpadkov« in ne s »smetenjem«. Odlaganje odpadkov je eden od načinov odstranjevanja odpadkov. Odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju pa je vedno namerno dejanje posameznika, ki se na ta način želi znebiti večje količine svojih odpadkov, pri čemer je najpogostejši razlog za takšno ravnanje izogibanje plačilu stroškov ravnanja z odpadki.
Smetenje, za razliko od odmetavanja odpadkov, je lahko namerno ali nenamerno, neposredno ali posredno in se dogaja v vseh okoljih, vključno z morskim. Smetenje nekega območja ni vedno neposredna posledica tega, da nekdo odpadke odvrže na tem območju, ampak gre lahko tudi za posledico raznosa odpadkov zaradi vetra, izliva z odpadki onesnaženih rek v morje, tega, da posameznik izgubi določene predmete, ki zato končajo v okolju kot odpadki ipd. Pri smetenju gre v glavnem za manjše, lažje odvržene predmete, kot so cigaretni ogorki, papirčki, papirnati robčki, pokrovčki plastenk,... Smetenje je torej posledica malomarnega ali pa zavestno napačnega ravnanja potrošnikov. In kadar gre za smetenje iz avtomobila, kar ureja Zakon o pravilih cestnega prometa, je takšno ravnanja udeleženca v cestnem prometu lahko tudi zelo nevarno, saj ne samo, da pomeni storitev prekrška, zaradi katerega je zagrožena globa, ampak lahko pripelje tudi do prometne nesreče. Plastenka, kos papirja, cigaretni ogorek, ali pa jabolčni ogrizek, ki smo ga med vožnjo odvrgli skozi okno našega vozila, lahko prileti v nasproti ali za nami vozeče vozilo, zadane kolesarja ali pa pešca, kar ima lahko tudi tragične posledice.
Če sta policija ali občinsko redarstvo neposredno zaznalo, da je voznik ali njegov sopotnik odvrgel predmet skozi okno vozila, sta že do sedaj imela pristojnost ukrepanja po Zakona o pravilih cestnega prometa. ZVO-2 pa je policiji in redarstvu dal nova pooblastila za ukrepanje, in sicer tudi za vse ostale vrste smetenja, prav tako pa je za nadzor pooblastil tudi inšpektorja za okolje. Globa za povzročitelja smetenja pa je po določbah ZVO-2 predpisana v znesku 40 eur.
Na koncu velja omeniti tudi dejstvo, da tako smetenje kot odmetavanje odpadkov terjata sredstva za sanacijo, ki gredo praviloma iz davkoplačevalskega denarja, saj povzročitelja takšnega ravnanja pogosto ni mogoče ugotoviti. Zato na tem mestu ni odveč vprašanje, ali moramo »pobiranje in čiščenje« teh odpadkov res plačati vsi, torej tudi tisti, ki z odpadki ravnamo odgovorno, jih ločujemo in odlagamo v za to namenjene zabojnike? Moramo zaradi takšnega ravnanja posameznikov resnično vsako leto organizirati čistilne akcije, ki pa se jih taisti posamezniki, ki sicer smetijo in odmetavajo odpadke, niti ne udeležujejo?
Praksa kaže, da so ukrepi za preprečevanje smetenja kot tudi ukrepi za preprečevanje odmetavanja in puščanja odpadkov v okolju, najbolj učinkoviti na lokalnem nivoju – ozaveščanje, namestitev manjših smetnjakov na javne površine, obvezna občinska gospodarska javna služba čiščenja javnih površin, akcije čiščenja okolja,... Preprečevanju smetenja in odmetavanja in puščanja odpadkov v okolju je namenjen tudi ta članek, zato si želimo, da ga preberejo tudi tisti, ki takšna dejanja počnejo. V spomladanskih mesecih, ko številna društva in posamezniki organizirajo prostovoljne čistilne akcije čiščenja našega okolja, bo zato tudi Skupna občinska uprava občin Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče izvajala poostren nadzor nad smetenjem in odmetavanjem odpadkov ter njihovim puščanjem v okolju.
