Ob 90- letnici aktivnega delovanja.
Zlata plaketa je bila podeljena 7. junija 2003.
Naši davni predniki, naši pradedje, dedje, so bili po ustnih in pisnih sporočilih dobri čebelarji. Naša kranjska sivka, mirna, skromna in delavna, pa med čebelarji iskano tržno blago. Čebelarjenje pogosto v prispodobi pesniško povezujejo s poezijo. Čebelarji so bili v zgodovini pomembni, cenjeni, v družbi priznani, pogumni možje.
Ustanovno srečanje današnjega čebelarskega društvo je bilo v aprilu 1913 v prostorih osnovne šole Rob, pobudnika pa napredna učitelja Flegar, ki je služboval v Robu in Štefančič, ki je služboval v Laščah. Ustanovnega zbora čebelarske podružnice s sedežem v Robu se je udeležilo 14 čebelarjev iz bližnje in daljne okolice. Ves čas delovanja so aktivni člani skrbeli za izobraževanje in razvoj čebelarstva. Tudi v času svetovnih vojn, ko je bilo vsako organizirano delovanje prepovedano, so uspeli ohraniti medsebojne stike in seveda toliko čebel, da so po končanih vojnih vihrah lahko ponovno čebelarili. Bili so med prvimi v Sloveniji pri prehodu čebelarjenja iz kranjičev v listovne panje. Pred 20 leti so udarniško postavili tudi šolski čebelnjak in tako približali čudoviti svet čebel našim mladim nadobudnežem. V zadnjem obdobju aktivno deluje v društvu od 43 do 45 čebelarjev, ki čebelarijo z okoli 800 panji. Pohvalno je tudi to, da so novejši čebelnjaki v naši občini izdelani po značilnem slovenskem tipu. Ponosni so na to, da čebelarijo v neokrnjeni naravi, kjer onesnažujoča industrija in intenzivno kmetijstvo nima svojega domovanja. Med so uspeli zaščititi z blagovno znamko geografskega porekla »Kočevski med«. Naj omenimo še to, da pripravljajo izdajo Levstikove knjige »Bučelstvo«, ki bo kot samostojna Levstikova knjiga prvič »na svitlo dana« letos septembra.
Velikolaški čebelarji so in bodo še naprej ostali marljivi, vztrajni in pošteni, tako kot od njih zahtevajo naše vzornice čebele. Še naprej naj delujejo v prid neokrnjene narave in ohranjanja naše kulturne dediščine.
