♦ Pohvalo župana prejmeta Franc in Marija Dolšak za veliko ljubezni do življenja, ki sta jo podarila dvanajstim otrokom.
Starševstvo je poklic, za katerega na obstaja nobena šola, za katerega se ne pridobi nobena diploma ali spričevalo, a vsak starš ima v prenesenem pomenu opravljen doktorat, ko lahko s svojim načinom starševstva zadosti misli Anice Černejeve: “VZGOJITI MORAMO SREČNE LJUDI, KATERIH VREDNOST NI V TEM, DA MNOGO IMAJO, AMPAK, DA MNOGO SO” Franc in Marija nista imela in nimata mnogo. Skromnost, ponižnost, predvsem pa delavnost. Medsebojna ljubezen je iz njune povezanosti ustvarila dovolj za dvanajst otrok. Rekord, ki je njima osebno lahko povsem samoumeven, a večini nekaj nemogočega. O vprašanjih, ki mučijo današnje moderne družine, kot so na primer, kako preživeti družino, s čim nahraniti otroke, koliko in kaj jim nuditi…. nista veliko razmišljala, saj sta vedela, da bosta s svojim zgledom preprostosti, delavnosti in skromnosti svojim otrokom dala največ, hkrati pa otroke sprejemata kot največje bogastvo. Franc in Marija nimata mnogo, a ker njuni otroci mnogo so, imata starša ogromno. Sta najbolj zgovoren dokaz, da družina, naj bo velika kot njuna ali manj številčna, je in mora ostati naša največja vrednota, in ne kamen spotike modernega časa. Franc in Marija si za neizmerno in nesebično ljubezen do življenja, ki jo lahko le z globokim spoštovanjem občudujemo, zaslužita pohvalo župana in vseh nas prisotnih.
♦ Pohvalo župana prejme nogometna ekipa osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče za naslov državnih prvakov v nogometu.
Osmim učencem naše šole je v letošnjem letu uspel neverjeten podvig – postali so državni osnovnošolski prvaki in nogometno male Velike Lašče še dodatno umestili na nogometni zemljevid Slovenije. In kaj to ekipo osmih fantov po mnenju vodja ekipe, Bojana Novaka, ki je z njimi prepotoval Slovenijo od Metlike do Tolmina, dela tako posebno, da ji je uspel skoraj neponovljiv uspeh? Tehnika? Taktika? Kaj drugega? Potrebno je pošteno priznati, da ne v tehničnem, ne v taktičnem smislu ti učenci niso boljši od večine svojih nasprotnikov. Posebej v finalu so delovale ostale ekipe nekako bolj kompletne, močnejše, hitrejše. Imele so tudi širši izbor igralcev. A ta mala ekipa ima nekaj, česar se ne da izmeriti. Ima neustavljivo željo po uspehu, ima tako močne prijateljske vezi, da jih nasprotniki ne uspejo razrahljati. Ti učenci si na igrišču pomagajo, drug drugemu ščitijo hrbet – ne zato, ker jim trenerji govorijo, da se to mora. Ne, to imajo že v svojih genih, to delajo zato, ker dihajo skupaj, ker so prijatelji in si pomagajo. Nogomet in šport imajo tako radi, da so se pripravljeni od prvega dotika žoge maksimalno žrtvovati za ekipo. Tisti, ki ste jih videli na delu, veste, da se Nejc ne ustraši iti proti nasprotniku tudi z glavo naprej, veste, da Kristjan ne ve, kaj pomeni pustiti nasprotnika h golu, da Gal ne ve, kako ti lahko napeti trenutki in živci zvežejo noge, da Alen tudi na najtežji tekmi uspe izvesti nekaj nepričakovanega in neponovljivega, da Luka in Žiga lahko kadarkoli vstopita na igrišče in naredita tisto, kar morata, da mlajši Nejc tako dobro bere igro, da deluje kot izkušeni steber obrambe, in da najmlajši, Jakob, uspešno srka znanje in kadar je možno, pokaže svoj talent. To je preprosto najboljša osnovnošolska ekipa v Sloveniji.
♦ Pohvalo župana prejme Gal Škulj za izjemne uspehe v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče.
Živi danes. Ne včeraj, ne jutri. Samo danes. Napolni svoje trenutke, ne prepusti jih jutrišnjemu dnevu,« je nekoč dejal Jerry Spinelli, mladinski pisatelj. Ta misel še kako velja za Gala Škulja, učenca 9. razreda OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Ko je Gal pred devetimi leti pričel obiskovati našo šolo, se je njegova vzgojno-izobraževalna pot pričela v razredu, kjer so bili fantje precej številčnejši od deklet. Razred je bil živ, aktiven, tako dopoldne, kot v podaljšanem bivanju. To, kako so fantje živeli in razmišljali takrat, jih je oblikovalo za prihodnost. Galu je bil takrat in je še vedno šport interes številka ena. Že od začetka osnovne šole se je zelo rad vključeval v športne aktivnosti in bil zgled pravega športnika. V letošnjem šolskem letu je postal državni prvak s šolsko nogometno ekipo, bil je na državnem prvenstvu v ekipni atletiki in državnem prvenstvu v bowlingu ter na četrtfinalnem državnem tekmovanju v odbojki. Na športnem dnevu je postal najboljši atlet na šoli, na zaključnem državnem nogometnem prvenstvu za starejše dečke pa najboljši strelec tekmovanja. Gal Škulj je imenovan za športnika šole. Gal trenira nogomet v Nogometnem klubu Domžale. Na trening se vozi vsak dan, kar mu vzame veliko časa in energije. V času počitnic trenira dvakrat dnevno, ob sobotah in nedeljah se udeležuje tekem, kjer je tudi treba dati vse od sebe. Kljub temu je bil Gal vsa leta odličen učenec. Šoli daje v svojem življenju pomembno mesto, čeprav je včasih silno težko uskladiti vse šolske in športne zahteve, ker enostavno zmanjkuje časa. Gal ne izpolnjuje le šolskih zahtev, letošnje leto je sodeloval tudi na prireditvi ob občinskem prazniku in na šolski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Gotovo se strinja z mislijo Donalda Trumpa: “Preprosta formula za uspeh: izpolnite obveznost.” Prepričani smo, da bo svojo obveznost do športa in šole izpolnjeval še naprej na svoji športni in izobraževalni poti.